Zaradi vnetja tkiva v korenu zoba nastane granulom zoba, ki je pogosto posledica bakterijske infekcije. Ta infekcija se začne v zobni sklenini in se širi v zobno kost ter mehko tkivo. Granulom se kaže kot gnojna cista velikosti med 5 in 8 milimetri. Znaki granuloma postanejo opazni šele, ko se na dlesni oblikuje mehko tkivo, polno gnoja.
Vpliv dejavnikov na granulom zoba
Granulom zoba se lahko razvije zaradi različnih vzrokov, vključno z neozdravljenim kariesom, poškodbami čeljusti in drugimi zobozdravstvenimi boleznimi. Prav tako na nastanek granuloma vplivajo dejavniki, kot so imunosupresivi, prehlad, spremembe vremenskih razmer, pretirana športna aktivnost, psihološki napori in psihični šok.
Neopazni simptomi granuloma zoba
Granulom pogosto ne povzroča takojšnjih bolečin, kar pomeni, da ga veliko ljudi spregleda. V začetku je lahko prisotna le rahla občutljivost ob ugrizu ali sprememba občutka pri dotiku zoba – zaradi sprememb v kostnem tkivu okrog korenine. Vnetje se razvija počasi, tkivo s tankimi stenami nadomešča odmrle celice, kar omogoča njegovo postopno širjenje. Zaradi teh lastnosti ga je težko odkriti, dokler se ne poveča do točke, ko začne povzročati težave.
Ko pa se odpornost organizma zmanjša, na primer zaradi bolezni ali stresa, se lahko pojavi bolečina, občutek pritiska ali topa bolečina ob ugrizu. Zob, ki je prizadet, se lahko zazna tudi kot nekoliko temnejši. V naprednejših fazah se iz območja okužbe začne izcejati gnoj, pojavita se oteklina in pordelost dlesni, lahko pa tudi povišana telesna temperatura.
Zobozdravnik ga lahko odkrije že z rutinskim rentgenskim posnetkom (ortopan), še preden se pojavijo izrazite bolečine. Prvi znaki, ki jih lahko opazi strokovnjak, so vnetje, oteklina, spremembe v barvi zoba in občutljivost pri ugrizu. S tem se omogoči zgodnje zdravljenje, preden se stanje poslabša. Če granuloma ne zdravimo pravočasno, se lahko razvije v cisto in razširi na druga področja čeljusti ali celo glave in vratu, kar vodi v resnejše zaplete.
Zdravljenje granuloma zoba
Najpogostejši pristop je zdravljenje z zdravili skozi koreninski kanal – zdravilo očisti notranjost zoba in odpravi okužbo. Če zdravljenje z zdravilom ne zadostuje, se zobozdravnik lahko odloči za kirurški poseg, kjer se odstrani del korenine ali celoten zob. Puljenje je skrajni ukrep, ki se uporablja le, če drugačne možnosti niso več učinkovite.
